MESTNA

GODBA

METLIKA

Naša zgodba

V Avstro-Ogrski

Metliški rojak Ivan Navratil prvič omenja domače godce že v letu 1829, ki so igrali v pustnem sprevodu. Isti avtor omenja godce in turško muziko še dvakrat: ko so leta 1847 v Metliki dobili nove zvonove, in naslednje leto, ko je avstrijski cesar Ferdinand I. dal narodom novo ustavo in je “turška muzika po mestu svirala”.

Foto Anton Mucha, 1911, hrani Belokranjski muzej Metlika

Prvi podatek o pravi godbi zasledimo v poročilu Janeza Mullerja, ki piše, da so leta 1850 Metličani s pomočjo domačega župnika Vincenca Vovka ustanovili godbo. Prvi kapelnik je bil Lavoslav Colnar, ki je bil svoj čas podkapelnik pri domačem pešpolku v Ljubljani. V letu 1853 je godba sodelovala na Suhorju, ko so vzidali temeljni kamen za novo cerkev, potem pa do leta 1859 ni nobenih podatkov. Tega leta je metliško mestno godbo prevzel nov kapelnik, nadučitelj Vincenc Šturm. Zbral je nekaj domačih fantov in jih pričel učiti igranja. V tem času so znana tudi imena godbenikov. Več podatkov o metliški godbi najdemo v občinskem arhivu, ki je ohranjen od leta 1869 dalje. Tisti čas je bila godba neke vrste občinska ustanova. Županstvo je imenovalo godbeni komite oziroma ravnateljstvo in skromno plačevalo kapelnika, včasih pa tudi godbenike. Vendar težav pri godbi ni manjkalo. Leta 1875 sta mestni občinski svet in mestni gospodarski odbor že sklepala o tem, da bi godbo razpustili. Na srečo je takrat prišel v Metliko krojaški mojster Franc Golob, ki je za 15 goldinarjev mesečne plače prevzel vodstvo godbe in jo rešil pred razpadom. Golob je s pogostimi vajami in rednimi nagradami dosegel kar lepe uspehe. Godba je nastopala ob vseh državnih in cerkvenih svečanostih, na prireditvah narodne čitalnice in nemškega pogovornega društva, pri nastopih gasilcev, na promenadnih koncertih, pustnih in drugih zabavah, na godovih, pogrebih, odhodih k vojakom, …

Leta 1879 se je Golob odpovedal kapelniški službi in namesto sebe predlagal godbenemu ravnateljstvu Karla Kresala, prvega igralca krilnega roga pri novomeški godbi. Kresal je službo sprejel, saj so mu obljubili 20 goldinarjev mesečne plače in stanovanje v stari šoli. Godbo, ki je takrat štela od 8 do 11 mož, je vodil naslednjih 11 let. Proti koncu njegovega vodstva je prišlo do nesoglasij z godbenim ravnateljstvom, zato je Kresal službo odpovedal in odšel v Ameriko. Za nekaj mesecev je godbo vodil prejšnji kapelnik Golob, potem pa se je na razpis prijavil v maju 1890 dotedanji novomeški kapelnik Franc Langer, ki je zahteval 25 goldinarjev plače in stanovanje. Ker ni bilo druge izbire, so ga sprejeli. Vendar je Langer delal pri godbi le pet mesecev, saj je septembra 1890 službo kapelnika odpovedal in odšel na Reko. Vodstvo je spet prevzel Franc Golob. Od starih muzikov sta ostala le dva: Janez Škof in Ignac Okorn, zato se je moral kapelnik opreti na mlade moči. Takrat je godba štela od 8 do 13 članov. Leta 1892 so dobili nove uniforme, katerih stroške so nosili podporni člani in Prva dolenjska posojilnica. Kapelnik Golob je spretno vodil godbo celih 18 let, potem pa je zaradi nesoglasij med njim in godbenim odborom odstopil. Vodstvo je nato v juniju 1908 prevzel stari muzikant Janez Škof. Januarja 1910 je v Metliki nastopil službo davčnega izterjevalca Jože Finžgar, doma iz Brezij na Gorenjskem. Bil je izvrsten klarinetist in Godbeno ravnateljstvo mu je ponudilo kapelniško mesto, ki ga je tudi sprejel. Na žalost je Finžgar poleti 1912 odšel v Ljubljano in je tako godbo spet prevzel Janez Škof. Proti koncu leta 1913 je godba spet začela pešati, zato se je večina muzikantov odločila, da se godba naslednje leto razide. Na poslovilnem večeru je stari zaslužni kapelnik Franc Golob znova prevzel kapelniško mesto, koncert je uspel in številni meščani so z denarjem pripomogli, da so kupili manjkajoče inštrumente da se je godba spet postavila na noge. Maja 1914 je godba sodelovala pri otvoritvi belokranjske železnice, že čez dva meseca pa je izbruhnila 1. svetovna vojna in 27. julija je metliška godba izpred mestne hiše pospremila okoli 200 rezervistov, ki so odšli na fronto. Med njimi je odšlo tudi deset godbenikov, tako da so doma ostali le trije. V vojnih letih je znan le en nastop in sicer avgusta 1916, ko so godbeniki priredili koncert v korist Rdečega križa. Tedaj so bili godbeniki-vojaki na “žetvenem dopustu”, pomagalo pa jim je še pet čeških črnovojnikov, ki so bili v Metliki. Godba je igrala tudi 28. oktobra 1918, ko je bil razglašen konec vojne.

V stari Jugoslaviji

Po prvi svetovni vojni metliška godba kar ni mogla zaživeti. Inštrumenti so bili izrabljeni in pokvarjeni, notni materijal dotrajan, uniforme ponošene oziroma predelane. Tudi godbenikov je bilo malo. Kapelnik je bil domačin Janez Škof. Nastopati so začeli 1919 na vuzemsko nedeljo, na Florjanovo in na novi državni praznik 1. decembra. Proti koncu leta 1921 je prišel v Metliko železniški uradnik Josip Podbregar, zelo nadarjen muzik in komponist, ki je prevzel vodstvo metliške godbe. Z novim kapelnikom je godba veliko pridobila. Na žalost pa je Podbregar čez dve leti zapustil Metliko, nakar je nekdanji godbenik in kapelnik Janez Škof še četrtič prevzel godbo do leta 1926. Jeseni tega leta je postal kapelnik Ivan Drobnič, vodja zemljiške knjige v Metliki. Godba je štela takrat 11 članov. Novi kapelnik je začel delati z mladimi, hkrati je godbo tudi organizacijsko in finančno postavil na trdnejšo podlago. Leta 1927 je godba štela 21 starejših in mlajših godbenikov, leta 1936 pa 25. V tem času so igrali zelo obsežen glasbeni repertoar. Nastopali so po vsej Beli krajini, na bližnjem Hrvaškem, pa tudi na gasilskih zletih in kongresih v Novem mestu, Ljubljani in Karlovcu. Sodelovali so pri vseh manifestacijah telovadnega društva Sokol in Orel, na veselicah čajankah, na pustni torek, vuzemski(velikonočni) ponedeljek, itd … 2. februarja 1941 so v Sokolskem domu pripravili koncert pri pogrnjenih mizah, kar jim je navrglo lep dobiček. To je bil, razen sodelovanja pri pustovanju, zadnji nastop metliške godbe pred drugo svetovno vojno. Po kapitulaciji Jugoslavije so Metliko zasedli Italijani in zahtevali, da godba spremlja njihove vojaške in politične manifestacije. Nekajkrat so nastopili na proslavah italijanske vojske, potem pa se je godba konec leta 1941 razšla. Večina godbenikov je takrat sodelovala z Osvobodilno fronto, več jih je odšlo v partizane. Po italijanski kapitulaciji so godbeniki začeli spet vaditi, tako da so nastopili že septembra 1943 na Božakovem in v Bočki pri Metliki. Čez zimo godba ni delovala, aprila 1944 je bilo devet Metličanov dodeljenih v godbo Glavnega štaba NOV in POS, katero je vodil znani skladatelj Bojan Adamič in kasneje Drago Lorbek.

V SFRJ

Po vojni so vrnili godbi izposojene inštrumente, ki pa so bili v glavnem pokvarjeni oziroma izrabljeni, nekaj se jih je tudi izgubilo. Čeprav metliški godbeniki sprva niso bili voljni igrati, so na prigovarjanje domačinov in nove oblasti le pričeli razmišljati, da bi godbo obnovili. Tako je kapelnik Drobnič v aprilu 1946 spravil skupaj peščico starih godbenikov, potem ko je član godbe Mirko Trampuš popravil nekaj inštrumentov. Prvič so nastopili 26. aprila zvečer ob kresu na Veselici. Prva leta po vojni so delovali v zelo težkih razmerah, saj so bili brez primernih inštrumentov, uniform, muzikalij in brez denarnih sredstev. Ker je bil stari kapelnik Drobnič prezaposlen s poklicnim delom v zemljiški knjigi ,je naraščajnike učil Silvo Mihelčič. Ta je tudi aprila 1947, ko je Drobnič za stalno odložil taktirko, prevzel kapelniško mesto. Leta 1951 je godba nabavila osemnajst rabljenih glasbil od razpadle godbe v bližini Ilirske Bistrice. Godba je nastopala na raznih proslavah, otvoritvah in praznikih. Ves čas so delovanje pestile finančne težave. Do leta 1959 so bili brez enotnih uniform. Do novih so prišli tega leta s podporo občine , Kmetijske zadruge, Splošnega trgovskega podjetja in tovarne Novoteks. Vsa leta po vojni je bila mestna godba le odsek metliškega prosvetnega društva, leta 1960 pa je imela svoj občni zbor. Takrat je štela 24 članov. Godbeniki so v tem letu naredili načrt za proslavo 110-letnice jeseni; na žalost pa je takrat prišlo do nesoglasij in nesporazumov med godbeniki, kar je pripeljalo do tega, da so kapelnik in trije člani izstopili iz godbe. Preostali godbeniki so izmed sebe izbrali 23-letnega Ivana Jerino, ki je naslednje leto prevzel vodstvo godbe. Novi kapelnik je začel z učenjem mladih glasbenikov, tako da je godba šele leta 1965 pripravila svoj celovečerni koncert. S povečanim številom godbenikov so leta 1969 dobili 31 novih inštrumentov znamke Lignatone in 25 novih stojal, za katere so denar prispevali občina in delovne organizacije.

 

Leta 1970 je godba praznovala 120-letnico, z novimi inštrumenti in uniformami, ki jih je priskrbela tovarna Beti. Občina pa se je obvezala, da bo adaptirala staro šolo, kjer so imeli godbeniki svoje prostore. Ta obljuba se je zavlekla do leta 1973. Ob praznovanju je bila 12. junija odprta razstava o 120-letnem delovanju godbe, 14. junija je bil slavnostni koncert na grajskem dvorišču. 19 godbenikov je prejelo republiške Gallusove značke za dolgoletno delovanje pri domači godbi. Slavje je doseglo višek 15. junija, ko so se v Metliki zbrale povabljene godbe iz Brežic, Črnomlja, Duge Rese, Kočevja, Domžal, Trbovelj, Vevč in Mengša. Parada je potekala od Pungarta do Trga svobode, kjer je bila proslava in nato na veselični prostor pred Vinsko kletjo. Ob 120-letnici je godba štela 32 članov. V naslednjih letih je godba igrala na vseh pomembnejših prireditvah v občini in bližnji okolici. Leta 1971 je godba prvič nastopila v Italiji v pobrateni občini Ronke (Ronchi), kjer so priredili več koncertov. Tega leta so pripravili tudi prijateljsko srečanje godbenikov iz Vevč, Trebnjega in Metlike. Naslednje leto se je začela obnova godbenih prostorov, zato se je godba preselila za nekaj časa v grajske prostore. V tem letu so navezali stike z godbo iz Ingersheima v Nemčiji, v kateri je igral domač godbenik Ivan Kapušin. Avgusta so gostje prispeli v Metliko, kjer sta godbi uprizorili skupen koncert in imeli piknik na Vinomerju. Septembra je godba skupaj s folklorno skupino obiskala pobrateno občino Wagna na Avstrijskem Štajerskem. V letu 1973 je godba priredila v kulturnem domu veseli večer s koncertom in zabavo. Tega leta so se po treh letih gostovanja v gradu preselili nazaj v obnovljene prostore Stare šole. Leta 1975 so godbeniki pripravili slavnosten koncert ob 125-letnici, julija pa so gostovali pri godbi iz Kleiningersheima v Nemčiji in septembra na 75-letnici vevške godbe v Ljubljani. Vsa naslednja leta so prirejali veseli večer v starem kulturnem domu, ki se je začel s koncertom, nakar je sledila zabava s tombolo in plesom. Leta 1976 je ljubljanska televizija posnela oddajo Iz vsakega jutra raste nov dan, v kateri so pokazali amatersko kulturno dejavnost v Metliki. Godbeniki so zaigrali tri skladbe na grajskem vrtu. Naslednje leto je godba sodelovala na tekmovanju godb v Dolenjskih Toplicah in v Sinju na znameniti alki. Pričeli so tudi z nakupom novih inštrumentov znamke Yamaha za bližajočo se 130-letnico. Tega leta je bil v Metliki ustanovljen oddelek glasbene šole Marjan Kozina iz Novega mesta in sicer za pihala in trobila. Pouk v oddelku je prevzel kapelnik Ivan Jerina, ki je dotlej že 17 let vodil godbo. Leto 1978 je znano po tem, da se je v godbo vključila prva godbenica, 12-letna Andreja Ivanetič. Godba je tudi prvič nastopila na srečanju dolenjskih in belokranjskih godb v Straži pri Novem mestu. Avgusta pa so igrali v Ronkah ob 10-letnici pobratenja občin. Leta 1980 je godba, ki je takrat štela 47 članov, praznovala 130-letnico. Pred tem so godbeniki dobili nove inštrumente in uniforme, kar je bil za tiste čase velik zalogaj. Finančno so godbo podprli občina in delovne organizacije iz Metlike. 5. julija so godbeniki pripravili svečan koncert, na katerem so zaslužni člani prejeli Gallusove značke. Naslednji dan je bila po mestu velika parada, v kateri so sodelovali: Bobnarska skupina Artiče in godbe iz Gorij, Kočevja, Hrastnika, Črnomlja, Duge Rese, Kapel, Krškega, Straže in Trebnjega. Popoldne je bila revija godb in prijateljsko srečanje pri gasilskem domu. Po tem jubileju je delo v godbi spet začelo pešati, nekaj godbenikov je izstopilo, prišlo je spet do nesoglasij s kapelnikom. Leta 1983 je odstopil z mesta kapelnika Ivan Jerina, vodenje orkestra pa je prevzel član godbe Stane Križ. Novi odbor, kapelnik in s tem cel orkester je znova zagnano začel delati. Posodobili so glasbeni repertoar, ki je ustrezal mlajši generaciji. Leta 1984 je bila godba na obisku pri godbi v Imotskem v Dalmaciji, leta 1987 pa so že drugič gostovali v Nemčiji. Godba je igrala na poletih v Planici in vsako leto meseca maja na Vinski vigredi v Metliki. V začetku leta 1989 je kapelnik Stane Križ odstopil zaradi slabega dela večine članov in slabega sodelovanja z glasbeno šolo. Upravni odbor je sklenil, da mesto kapelnika zopet prevzame Ivan Jerina, saj se je naglo bližala proslava ob 140-letnici. S kapelnikom je bila podpisana pogodba o honorarju in opredeljeno njegovo delo. Za obletnico so dokupili nekaj inštrumentov in nove uniforme. 23. junija je bil v gradu velik slavnosten koncert, 1. julija pa parada in srečanje naslednjih godb: Kapele, Loče, Krško, Mengeš, Imotski, Trebnje, Straža in Črnomelj. Septembra je godba nastopila v belokranjskih narodnih nošah na povorki folklornih skupin v italijanski Gorici, vendar že pod novo slovensko zastavo. Zadnji nastop v Jugoslaviji je bil na predvečer slovenske osamosvojitve, ko so igrali na Veselici nad Metliko.

V Sloveniji

Po obletnici in po vojni za Slovenijo, je delo v godbi spet zastalo. Starejši godbeniki niso prihajali redno na vaje in igranja.
V letih 91- 95 je godba igrala v glavnem v domačem kraju in bližnji okolici, tako da je vnema za delo minila tudi nekatere mlajše člane. Jeseni 94 je bil sklican izreden občni zbor godbe na pobudo takratnega župana. Po burnih razpravah je kapelnik in del članov odstopilo in zapustilo godbo. Za kratek čas je kapelniško mesto prevzela nekdanja članica in flavtistka v Orkestru slovenske vojske Ana Pezdirec – Šalamon. Novo izvoljeni odbor je začel iskati novega dirigenta. Vaje so vodili nekateri starejši muzikanti, za proslavo ob 145-letnici pa je priskočil na pomoč dirigent iz Šentjerneja Sandi Franko. Ker ni bilo moč dobiti kapelnika od drugod in ne iz glasbene šole, je kapelniško mesto prevzel spet član godbe Rafko Ogulin. Delo v godbi je spet steklo, obisk vaj se je povečal in izboljšala se je kvaliteta orkestra. Število igranj v zadnjih letih se je zmanjšalo zlasti na pogrebih in raznih proslavah. Godba je z novim kapelnikom gostovala leta 1997 v Imotskem na Hrvaškem, 98 v Kleiningersheimu v Nemčiji in 99 v Wagni v Avstriji. Gostovanja in daljše turneje pritegnejo h godbi mlade ljudi. Leta 96 je pričela godba za konec leta organizirati tradicionalno dobrodelno prireditev Z godbo v novo leto v športni dvorani osnovne šole. Na izrednem občnem zboru leta 1998 se godba uradno včlani v Zvezo slovenskih godb. Leta 1999 so godbeniki dobili nove uniforme spet s pomočjo metliških podjetij in občine. Na tekmovanju v zabavnem programu v Ormožu je godba prejela zlato plaketo. V letu 2000 je godba praznovala 150-letnico, za kar je v petek, 23. junija, izvedla svečani koncert s podelitvijo Gallusovih plaket in posebnih priznanj CISM (Mednarodna zveza godb), ki so jih prejeli Ivan Kapušin, Jože Vraničar (M) in Vekoslav Bezek; naslednji dan parado in srečanje povabljenih godb v Metliki. V paradi je poleg domačinov sodelovalo še 15 godb: Črnomelj, Šentjernej, Kočevje, Gorje, Stična, Rogaška Slatina, Novo mesto, Trebnje z mažoretno skupino, Mengeš, Dobrepolje, Moravče, Kamnik, Pihalni orkester Krka zdravilišča, Kapele, Vevče in ljubljanske mažoretke. Slavnostni govornik na srečanju je bil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Janez Podobnik. Zaključno prireditev pred Gasilskim domom pa je vodil, kot že velikokrat prej in kasneje, Toni Gašperič, ki je bil tudi rezervni dirigent mengeške godbe. Godba je takrat štela 47 aktivnih članov. V tem letu so godbeniki sodelovali na enaki obletnici godbe v Kapelah in na 40-letnici godbe v Novi Gorici. Vsaka okrogla obletnice godbe je nek nov zagon, ki dvigne raven igranja in organizacije društva. Že pred obletnico se je godba preselila iz zgodovinske »Stare šole« na Obrhu v opuščeno nekdanjo trgovino na Dragah imenovano »Makarova štala«, kjer je še sedaj, z izjemo od poletja 2008 do jeseni 2009, ko je delovala v prostorih nekdanje zadružne trgovine na Trgu svobode. Jeseni tega leta je občina obnovila streho, fasado in delno adaptirala notranjost prostorov bivše trgovine na Dragah. V bodočnosti se planira selitev spet na Trg svobode, kjer naj bi zrasel kulturni center. V nekdanje prostore na Obrhu se je razširil oddelek belokranjske glasbene šole iz Črnomlja.

 

Leta 2002 je godba gostovala na mednarodnem festivalu godb v Španiji v mestu Callela, leta 2003 pa je godba na 10. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Ormoža spet prejela zlato plaketo. Leta 2003 je godba že tretjič gostovala v Imotskem na Hrvaškem in s tem vrnila obisk tamkajšnji godbi. Prvič v novejši zgodovini je godba jeseni tega leta izvedla koncert s klasično glasbo v metliški farni cerkvi skupaj s takratnim župnikom Florjanom Božnarjem. Podoben koncert je bil izveden še dve leti kasneje v cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Na vigredi leta 2004 je godba gostila prijateljsko godbo Kleiningersheim iz Nemčije, v septembru pa smo na povabilo tamkajšnje godbe gostovali na pobratenju občin v Wagni, Avstrija.
Prvo zgoščenko z dvanajstimi skladbami Pozdrav z Vinske vigredi je godba posnela leta 2005 ob svoji 155 letnici in izvedla slavnostni koncert s podelitvijo Gallusovih plaket. Od leta 2005 godba vsako leto organizira Mednarodni festival pihalnih orkestrov v okviru Vinske vigredi. Na prvem festivalu je sodelovalo 5 godb: Tržič, Mengeš, Trebnje, Sevnica in Metlika; na drugem 5 godb: Domžale, Brkinska godba 2000, Vrbovsko(HR), Sevnica in Metlika; na tretjem 6 godb: Kočevje, Škofja Loka, Ojstrica, Breg(ITA), Tolmin in Metlika; na četrtem 4 godbe: Mengeš, Fužine(HR), Litostroj Ljubljana in Metlika; na petem 5 godb: Ormož, Marezige, Duga Resa(HR), Kapele in Metlika. Ob 140-letnici čitalnice v Metliki leta 2005 in ob 100-letnici sokolstva v Metliki leta 2007 je godba zaigrala nekaj skladb iz tistega obdobja, saj je bila vedno tesno povezana s takimi društvi v domačem kraju in tudi v širšem slovenskem prostoru.
Poleti 2006 je godba prvič gostovala v Črni gori na Budvanski rivieri in leta 2008 v Italiji v okolici jezera Garda ter na Hrvaškem v mestu Poljana – Pakrac. Lansko leto 2009 je godba igrala na paradi ob 140-letnici gasilstva na slovenskem in s koncertom počastila prebivalce Ulice 1. maja, ki godbenike redno počastijo ob igranju tradicionalne budnice. Oktobra 2009 je v 95. letu umrl najstarejši član godbe, tenorist Anton Slobodnik, ki je v godbi igral najdlje v različnih obdobjih. Igranja na pogrebih so zadnje čase bolj redka in še to večina našim članom in sorodstvu, zato pa je več priložnostnih igranj, kot so podoknice pred poroko godbenika ali godbenice, razne okrogle obletnice naših članov in razne zabave.
Vsako leto se godba udeleži srečanja Zveze pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine v različnih krajih po Dolenjski. Na okroglo obletnico je organizator tega srečanja naša godba. Zadnji teden v avgustu godbeniki organizirajo tradicionalni piknik ob Kolpi za vse družinske člane in prijatelje godbe. Čeprav je društvo kulturno, godbeniki v lastni režiji organizirajo vsako leto pozimi smučanje na Rogli in poleti čolnarjenje po Kolpi. Po 150-letnici se je število članov povečalo in se vrti med 55 in 60 člani. Na Vinsko vigred v maju mesecu godba redno igra in povabi še kakšen prijateljski orkester iz domovine ali tujine.
Čez leto ima godba naslednja redna igranja: pustna povorka, velikonočna procesija, zaviranje kola v organizaciji MFS Ivan Navratil na velikonočni ponedeljek, pohod okoli Metlike ob mestnem prazniku konec aprila, prvomajska budnica, Vinska vigred v mesecu maju, junijsko srečanje godb Dolenjske in Bele krajine, redni poletni koncert na grajskem dvorišču v sklopu prireditev Pridi zvečer na grad, Kolpa na Kolpi konec avgusta, komemoracija konec oktobra, igranja ob občinskem prazniku v novembru, konec decembra tradicionalni božično-novoletni koncert z gosti – Z godbo v Novo leto, in ob začetku Silvestrskega pohoda po Urbanovi poti. Več let si je godba ustvarila del dohodka s šankom na Vinski vigredi, na grajskih prireditvah, ob zaključku pohoda ob mestnem prazniku in z vstopnino na koncertih. Poleg rednih dotacij Občine Metlika del prihodkov prispevajo sponzorji: podjetja in samostojni podjetniki iz domačega kraja ter nekateri iz Ljubljane, pa tudi sami godbeniki sponzorirajo z nabavo not in s stroški za reprezentanco, saj je godba tradicionalno znan potrošnik dobre jagnjetine in pijače. Večino sredstev je bilo porabljenih za nakup instrumentov in notnega materiala. Lani pa je bilo nabavljenih 60 novih bund, za katero je vsak godbenik prispeval 20 evrov.
Ob 160-letnici bo godba že petič (od leta 1970) priredila srečanje in parado pihalnih orkestrov v Metliki meseca junija.

Predsedniki zadnjih 40 let:
Jože Pirkovič
Pavle Starc
Miran Mežnaršič
Darko Molek
Janez Majzelj
Jože Vraničar (M)
Jože Vraničar(R)
Vekoslav Bezek
Ivan Kapušin
Albin Kotar
Bojan Flajnik
Gregor Prevalšek
Mirko Dokl
Toni Rus
Jože Slanc

(pripravila: Jože in Maša Vraničar, svečana 2010)
Lektorirala: Helena Kostelec
Viri: Jože Dular, 120 let Metliške mestne godbe, 1970
Jože Dular, Metliška mestna godba ob 130 letnici, 1980
Arhiv Mestne godbe Metlika, 1980-2010